Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je v ponedeljek podal uradno priporočilo za znatno zmanjšanje števila obveznih cepljenj pri otrocih. Po novem predlogu bi se število cepljenj z dosedanjih 18 znižalo na 11. Na ameriškem ministrstvu za zdravje so odločitev utemeljili s potrebo po ponovni vzpostavitvi zaupanja javnosti v zdravstveni sistem, pri čemer so se sklicevali na zglede iz tujine, predvsem na Dansko, kjer veljajo podobni normativi. Kljub uradnim utemeljitvam pa je napoved v strokovnih krogih sprožila val kritik. Številni zdravstveni strokovnjaki in epidemiologi opozarjajo, da je takšna odločitev strokovno neutemeljena in bi lahko ogrozila kolektivno imuniteto prebivalstva. Kritiki poudarjajo, da zmanjševanje števila cepljenj v času, ko se v nekaterih delih sveta ponovno pojavljajo nalezljive bolezni, predstavlja tveganje za javno zdravje, medtem ko vlada vztraja, da bo manjša obremenitev cepilnega koledarja povečala odzivnost staršev.

UKC Maribor je odredil izredni notranji nadzor nad radiologom Mitjo Ruprehtom, nekdanjim predstojnikom radiološkega oddelka, zaradi opravljanja izjemno velikega obsega dela za zunanje izvajalce. Ugotovljeno je bilo, da je Rupreht delal celo več ur, kot jih ima teden. Zdravniku so prepovedali nadaljnje delo pri zunanjih izvajalcih.

Premier Robert Golob je obiskal pediatrično kliniko, paliativni oddelek Onkološkega inštituta Ljubljana in urgenco v UKC Ljubljana. Ob obisku je poudaril predanost zdravstvenega osebja in izrazil hvaležnost. Vendar pa je bil deležen tudi kritik, ki ga označujejo za bleferja, ki izkorišča obisk za predvolilne namene.

Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog pravilnika o določitvi enotne metodologije za merjenje dnevnih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki je v javni obravnavi do 20. januarja. Dokument vzpostavlja sistematični način ocenjevanja dela, kar naj bi po navedbah pripravljavcev bistveno izboljšalo organizacijo delovnih procesov v javnih zdravstvenih zavodih. Ključna novost je uvedba enotnih meril, ki bodo omogočila primerljivost podatkov med različnimi ustanovami in oddelki. Poleg metodologije predlog predvideva tudi vzpostavitev enotne evidence dela, na podlagi katere bodo zdravstveni zavodi dolžni pripravljati mesečna poročila. Ta poročila bodo posredovana ministrstvu za zdravje, kar bo organu omogočilo boljši nadzor nad kadrovskimi viri in obremenitvijo zaposlenih. Ukrep je odgovor na dolgotrajna opozorila zdravstvenih sindikatov in strokovne javnosti o preobremenjenosti kadra, kar vpliva na kakovost oskrbe in odhode zaposlenih iz javnega sistema.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je opozorilo na nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti javnega sistema. Odziv združenja sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, kar po njihovem mnenju povečuje potrebo po jasnih pravilih delovanja. V združenju poudarjajo, da je brez ustrezne ureditve ogrožena vzdržnost zdravstvenih storitev, ki so dostopne vsem državljanom pod enakimi pogoji. Predstavniki zavodov so izpostavili, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne težave, ki bi lahko nastale v praksi. Pozivajo pristojne institucije k pripravi zakonodajnih rešitev, ki bodo preprečile odliv kadrov in sredstev iz javnega v zasebni sektor. Po njihovem mnenju je ključno določiti pogoje, pod katerimi lahko zdravstveni delavci sodelujejo z obema sferama, ne da bi pri tem prišlo do konflikta interesov ali podaljševanja čakalnih dob.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je izpostavilo nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in vzdržnosti javnega sistema. Poziv prihaja po odločitvi ustavnega sodišča, ki je del zakona o zdravstveni dejavnosti spoznalo za neustavnega. V združenju poudarjajo, da je brez jasnih pravil ogrožena prihodnost dostopnega javnega zdravstva v državi. Predstavniki združenja so navedli, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne in strukturne težave, ki nastajajo zaradi nejasnih razmerij. Cilj predlaganih sprememb je vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili učinkovito delovanje javnih zavodov ob hkratnem definiranju vloge zasebnih izvajalcev. Po njihovem mnenju je to ključni korak za preprečevanje odliva kadra in zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov.

V Mariboru je neznanec na Titovem mostu s solzivcem poškropil 12-letnega temnopoltega otroka in njegovo mamo. Oba sta noč preživela v mariborskem kliničnem centru.

Inštitut 8. marec in Nika Kovač se zavzemata za varen splav na evropski ravni, kljub temu, da je v večini držav Evropske unije že zagotovljen. V Sloveniji pa se prebivalci srečujejo s pomanjkanjem osebnih zdravnikov, saj jih več kot 140.000 nima.

Ameriško ministrstvo za zdravje je napovedalo ukrepe za prepoved dostopa transspolnim mladoletnikom do zdravstvenih storitev za spremembo spola. Minister za zdravje Robert Kennedy mlajši želi odvzeti sredstva bolnišnicam, ki nudijo pediatrične storitve za spremembo spola.

Delavska svetovalnica je izrazila nestrinjanje z novostmi pri bolniških odsotnostih, ki jih prinaša zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Opozarjajo, da že obstajajo nadzori in sankcije za kršitve, odstotek kršitev pa je zanemarljiv, zato menijo, da si bolniki ne zaslužijo dodatnih zaostrovanj.

Evropski parlament je s 358 glasovi za podprl pobudo 'My Voice, My Choice' (Moj glas, moja odločitev), ki jo je sprožil Inštitut 8. marec, za zagotovitev varnega in dostopnega splava za vse ženske v Evropski uniji. Slovenski evroposlanci so bili glede podpore pobudi razdeljeni.

Računsko sodišče je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izreklo mnenje s pridržkom glede pravilnosti poslovanja v letu 2024, a pozitivno mnenje glede računovodskih izkazov. Razlog za pridržek so nepravilnosti pri obračunu zdravstvenih storitev in odločanju o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Revizija je razkrila tudi porabo javnega denarja za pogostitve direktorjev.

S 46 glasovi za in 25 proti so poslanci potrdili zakon o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu. Zakon omogoča javnim zavodom pogodbena sodelovanja z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti, predvideva enkratno finančno pomoč bolnišnicam in spodbuja specializacijo iz urgentne medicine.

Več kot 760 zobozdravnikov je v pismu izrazilo podporo kirurgom UKC Ljubljana in opozorilo na morebitne negativne posledice nove zakonodaje na njihovo delo.

V Angliji so zdravniki specializanti začeli petdnevno stavko, že štirinajsto v manj kot treh letih, zaradi spora z vlado glede plač in delovnih mest. Stavka je posledica neuspešnih pogajanj o zvišanju plač.

Vodstvo UKC Maribor je primer radiologa Mitje Ruprehta, ki je opravil 90 odstotkov preiskav magnetne resonance zunaj matične bolnišnice, prijavilo zdravstvenemu inšpektoratu.

Planet18 je poročal, da naj bi Splošna bolnišnica Novo mesto paciente z reševalnim vozilom pošiljala na operacije k dr. Gregorju Kavčiču v njegovo zasebno ustanovo, čeprav je bil prej razrešen s položaja v bolnišnici. Primer odpira vprašanja o delovanju javnega zdravstva.

Civilna iniciativa Glas ljudstva ocenjuje, da je vlada Roberta Goloba doslej izpolnila ali delno izpolnila 73 od 122 predvolilnih zavez. Pohvalili so predvsem spremembe na področju javnega zdravstva, največ težav pa opažajo pri usklajevanju interesov kapitala in ljudi.

Poslanci so se zbrali na zadnjem rednem zasedanju Državnega zbora v tem letu. Premier Robert Golob je odgovarjal na vprašanja poslancev o podražitvah hrane, dostopu do socialnega in zdravstvenega varstva, korupciji in delu vlade.

Prihodnji teden se bodo poslanci na redni seji državnega zbora posvetili interventnim ukrepom na področju zdravstva in financiranju javnih najemnih stanovanj. Na izredni seji pa jih poleg obravnave zakonskih predlogov čaka tudi razprava o interpelaciji ministra za delo Luke Mesca.

Na ministrstvu za zdravje je bil sklican sestanek zaradi odpovedi štirih maksilofacialnih kirurgov v UKC Ljubljana. Kirurga Vojko Didanovič in Tadej Dovšak kot razlog navajata nevzdržne delovne razmere in zaostritve zaradi nove zakonodaje, ne pa plače. Strokovna združenja opozarjajo, da odhodi kirurgov resno ogrožajo dostopnost zdravstvene oskrbe. Generalni direktor UKC posredno krivi zdravnike za nastalo situacijo.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo šest milijonov evrov evropskih sredstev za dva projekta v zdravstvenem sistemu, ki naj bi izboljšala kakovost, dostopnost in varnost zdravstvene oskrbe v Mariboru in na Koroškem. Sredstva bodo namenjena ureditvi prostorov centralne lekarne in izgradnji prizidka urgenci, pri čemer bo UKC Maribor prejel 5,1 milijona evrov.

Odbor Državnega zbora za zdravstvo je potrdil predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, pri čemer je koalicija sprejela več dopolnil. Kljub potrditvi so bila na odboru izrečena opozorila glede samega načina sprejemanja predlaganih sprememb.

Gregor Kavčič, nekdanji vodja ortopedske kirurgije v novomeški bolnišnici, je v zasebni kliniki s koncesijo, kamor naj bi preusmerjal paciente, delal precej več, kot mu dovoljuje pogodba z bolnišnico. Bolnišnica o tem ni bila obveščena, saj zasebna klinika ZZZS ni obveščala o njegovih operacijah, poroča Necenzurirano.

Ministrstvo za finance je pojasnilo, da državni proračun ne bo kril stroškov za izplačilo božičnic delavcem pri koncesionarjih na področjih vzgoje, izobraževanja, zdravstva in socialnih storitev. Zasebni vrtci s koncesijo so izrazili zaskrbljenost, saj opozarjajo, da nimajo sredstev za to izplačilo, ker zakon tega ne predvideva.

Na Portugalskem je potekala največja splošna stavka v zadnjih desetih letih, ki so jo organizirali sindikati zaradi nasprotovanja vladni reformi delovne zakonodaje. Po trditvah sindikatov bo reforma olajšala odpuščanje delavcev. Stavka je ohromila letalski in železniški promet, moteno pa je bilo tudi delovanje bolnišnic in šol.

Odbor Državnega zbora za zdravstvo je obravnaval predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Zakon spreminja in dopolnjuje šest zakonov ter določa začasne ukrepe za stabilizacijo zdravstvenega sistema. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da je glavni cilj preprečiti zlorabe bolniškega staleža.

Poslanska skupina SDS je ponovno vložila zakon o paliativni oskrbi, s katerim želi urediti področje oskrbe neozdravljivo bolnih. Zakon predvideva vključitev hospicov v javno mrežo, zagotovitev standardov, financiranja in razvoj kadrov na tem področju.

Na ministrstvu za zdravje so razpravljali o problematiki na kliničnem oddelku za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, kjer so odpoved dali štirje kirurgi. Direktor UKC-ja zagotavlja, da delo poteka nemoteno.

V Šentvidu pri Stični so slovesno odprli prizidek k bolnišnici za otroke, s čimer so razširili zmogljivosti za zdravljenje otrok in mladostnikov. Otvoritve sta se udeležila premier Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Golob je ob tem zagotovil, da otroci in starši ne bodo ostali sami.

Hrvaška poslanka je opozorila, da vse več prebivalcev severozahodne Istre prejema račune za nujno zdravljenje v Splošni bolnišnici Izola, zaradi česar Hrvaška zahteva pojasnila.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je ob obisku trboveljske bolnišnice seznanila s stanjem in poslovanjem bolnišnice ter obljubila nadaljnja prizadevanja za nemoteno delovanje urgentnega centra v Trbovljah.

V Splošni bolnišnici Novo mesto so po odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodji ortopedskega oddelka Gregorju Kavčiču zagotovili kontinuiteto dela. Vodstvo bolnišnice in kirurškega sektorja sodeluje s ključnimi strokovnimi nosilci, da bi bolnikom zagotovili enakopravno in kakovostno obravnavo.

Slovenski urgentni centri se zaradi porasta števila primerov gripe soočajo z velikim pritiskom. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so se zaradi preobremenjenosti dogovorili, da reševalna vozila začasno preusmerjajo bolnike v druge bolnišnice v regiji, da bi zagotovili dovolj prostih postelj za nujne primere.

Prihodnji teden bodo poslanci obravnavali predlog interventnega zakona na področju zdravstva in novelo zakona o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj. Več preiskovalnih komisij bo zaslišalo priče.

Odločitev Splošne bolnišnice Novo mesto, ki jo vodi Milena Kramar Zupan, o izredni odpovedi delovnega razmerja ortopedu Gregorju Kavčiču, je sprožila val negativnih odzivov v javnosti. Mnogi državljani dvomijo o politični nepristranskosti vodstva bolnišnice pri tej odločitvi.

Nadzor v Splošni bolnišnici Novo mesto je razkril, da je ortoped Gregor Kavčič umetno podaljševal čakalne dobe in preusmerjal paciente v zasebno ordinacijo, kjer jih je operiral. Ugotovili so več kot 150 takšnih primerov.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je po izrednem strokovnem nadzoru v novomeški bolnišnici, ki je razkril umetno podaljševanje čakalnih vrst, pozvala izvajalce zdravstvene dejavnosti, naj pregledajo čakalne sezname. Opozorila je, da podvajanje čakajočih na seznamih onemogoča dostop do storitev pacientom, ki jih potrebujejo.

Koalicija »Proti zastrupitvi bolnikov!« je na Državno volilno komisijo (DVK) vložila ugovor na ugovor Združenja Srebrna nit z dne 3. decembra, s katerim želi združenje razveljaviti referendum proti zastrupitvi bolnikov. Aleš Primc je v imenu koalicije označil vse točke ugovora Združenja Srebrna nit za neutemeljene.

Vlada je Jasno Humar, dosedanjo generalno direktorico direktorata za zdravstveno varstvo, imenovala za državno sekretarko na ministrstvu za zdravje. Humar bo ob Denisu Kordežu ena od dveh državnih sekretarjev na tem ministrstvu, potem ko je bil Iztok Kos novembra razrešen.

Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, Antonija Poplas Susič, je koncesijo v Zdravstvenem zavodu Multimedicus prenesla na drugega zdravnika. Poplas Susič, ki družinske medicine v Multimedicusu ne opravlja od 5. avgusta, ostaja ustanoviteljica zavoda, kar ji omogoča novela zakona o zdravstveni dejavnosti.

Evropska komisarka za enakost, Hadja Lahbib, je v razpravi o evropski državljanski pobudi »My Voice, My Choice« v Evropskem parlamentu izpostavila, da je preprečevanje tveganih umetnih prekinitev nosečnosti vprašanje javnega zdravja. Koordinatorica pobude, Nika Kovač, je pozvala k enotnosti in takojšnjemu ukrepanju.

Slovensko zdravniško društvo poziva zakonodajalce, naj pri sprejemanju zakonov, ki posegajo na področje zdravniškega dela, upoštevajo stališča stroke. Opozarjajo, da sprejemanje zakonov s področja zdravstva brez sodelovanja zdravnikov vodi v neučinkovite rešitve in težave. Podpirajo prizadevanja vlade na področju zdravstva, vendar poudarjajo pomembnost strokovnega sodelovanja pri zakonodaji.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je opozoril, da interventni poseg v novelo zakona o zdravstveni dejavnosti dokazuje, da ukrepi iz novele niso nujni in sorazmerni. Po njihovem mnenju vlada zgolj zakriva nastalo škodo s kratkoročnimi popravki in ignorira resnično krizo v zdravstvu, ki se iz dneva v dan poglablja. Zahtevajo razveljavitev, po njihovem mnenju, škodljivega zakona.

Poslanska skupina SDS je v Državni zbor vložila predlog zakona o paliativni in hospic oskrbi, ki naj bi celovito uredil to področje na podlagi mednarodnih priporočil. Predlagali so tudi nujno sejo odbora za zdravstvo, da bi čim prej uredili paliativno oskrbo.

Vlada je med delovnim obiskom Podravja obravnavala izzive regije z župani in gospodarstveniki. Mariborskemu projektu Rotovž je namenila 21 milijonov evrov.

Na Kliničnem oddelku za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana naj bi več zdravnikov dalo odpoved, kar je sprožilo napovedi o zaprtju oddelka. Portal Necenzurirano razkriva, da se v ozadju dogajanja skriva boj za javni zdravstveni denar, saj so kirurgi, ki so opozarjali na težave, že ustanovili lastne zasebne klinike.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) tudi letos ni dosegel splošnega dogovora z deležniki v zdravstvu za leto 2026. ZZZS je letos ustvaril primanjkljaj v višini 108 milijonov evrov, kar deloma pripisujejo povečanju plač, ki naj bi vodilo k večji storilnosti.

Poslanska skupina SDS je v Državni zbor vložila zahtevo za sklic skupne nujne seje Odbora za zdravstvo ter Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer bi razpravljali o višjem sofinanciranju kakovostnih medicinskih pripomočkov.

Ministrstvo za zdravje je zaradi napovedanih odhodov specialistov s kliničnega oddelka za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki bi lahko ogrozili izvajanje programov, sklicalo sestanek. Predsednik razširjenega strokovnega kolegija, Aleš Vesnaver, je opozoril na odhode, medtem ko v UKC Ljubljana te navedbe zanikajo.